BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE BIOCLERE EKOFINN

Od 50 – 2.000 PE, sistem precejalnika s pritrjeno biomaso, enostavne za vzdrževanje in upravljanje. Naprave so neobčutljive za nekostantne dotoke in primerna za bencinske servise, hotelske komplekse in manjša naselja.

NAMEN IN UPORABA

Čistilne naprave tipa > BIOCLERE < so mehansko biološke čistilne naprave v prvi vrsti namenjene čiščenju sanitarnih odpadnih voda iz posameznih dislociranih objektov, kot so stanovanjski objekti, šole, domovi, gostinski in drugi objekti ter za majhna in tudi nekoliko večja naselja. Uporaba je mogoča tudi za tretiranje industrijskih odpadnih voda, ki so obremenjene z odpadnimi organskimi snovmi ob ustreznem predtretiranju, napr. manjše klavnice in podobno.
Za take namene je v Evropi zgrajeno že preko 8.000 naprav v Sloveniji preko 90.

POSTOPEK ČIŠČENJA

Čiščenje odpadnih voda poteka tako, da se primarno mehansko čiščenje ( sedimentacija ) opravi v troprekatni pretočni greznici, ali > emšerju < biološko čiščenje pa se odvija v BIOCLERU, ki je v tehnološkem smislu precejalnik z naknadnim usedalnikom. Mehansko očiščena odpadna voda, ki iz mehanske stopnje priteka v centralni del naknadnega usedalnika, se s črpalko skozi posebne difuzorje razpršuje po plastičnih nosilcih aktivnega blata tipa HUFO, ki jih je več vrst in sicer HUFO 90, 120 in 200. Za normalne komunalne vode se največ uporabljajo nosilci HHFO 120 S 120m/2 površine na 1m/3 volumna. Na teh nosilcih se formira aktivno blato kot prevleka, ki ga sestavljajo številni mikroorganizmi. Ti mikroorganizmi odvzemajo iz odpadne vode organske snovi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj in jo tako čistijo.

Z ozirom na to, da aktivno blato stalno prirašča in odmira, se odmrlo blato odlušči od nosilca in kot sekundarno sedimentira v konusno dno naknadnega, ali sekundarnega usedalnika. V to dno je vgrajena druga črpalka s katero se občasno usedlo blato prečrpa na začetek mehanske stopnje, kjer skupaj s primarnim po določenem času delno mineralizira v anaerobnih pogojih. Evakuacija delno pregnitega blata iz mehanske stopnje je potrebna odvisno od obremenitve 2 do 4- krat na leto. V kolikor to blato ne vsebuje težkih kovin, kar je treba preveriti z analizo, se lahko uporablja v tekočem stanju za gnojenje agrarnih površin v času vegetacije.

IZVEDBA

Mehanska stopnja čistilne naprave je lahko izvedena kot klasična troprekatna pretočna greznica, ali > emšer >. Pretočna greznica mora imeti minimalni koristni volumen 0,10 m/3 PE, emšerji pa morajo biti dimenzionirani standardno s časom zadrževanja v primarnem usedalniku 1,50 do 2,00 uri pri maksimalnem urnem dotoku in z minimalno 0,06 m/ 3 PE volumna efektivnega gniliščnega prostora. Pretočne greznice z minimalnim volumnom priporočamo do 200 PE in se običajno izdelujejo iz armiranega poliestra v obliki cistern.Za večje, pa tudi manjše naprave priporočamo izgradnjo emšerjev, ki imajo večji učinek čiščenja in s tem se delno poveča tudi kapaciteta naprave, sicer ne v smislu hidravlične, pač pa v smislu biokemijske obremenitve. Pri izgradnji mehanskih stopenj je možnih več načinov od arm-betonskih do kovinskih konstrukcij ter različne kombinacije. Kot je že omenjeno se v zadnjem času največ uporablja armirani poliester, ki je lahek in enostaven.
Pretočne greznice iz poliestra se postavljajo na betonsko podložno ploščo, ki se zgradi skupaj s ploščo za biološko stopnjo naprave na peščeno posteljico in pritrdijo z žičnimi vrvmi. Poleg greznice se postavi biološka stopnja >BIOCLERE< , sidra z žičnimi vrvmi in napenjalci ter delno obbetonira.

Vse naprave > BIOCLERE < so izdelane iz dvojnega armirano poliesterskega plašča z vmesno izolacijo. Spodnji del je izveden v obliki obrnjenega prisekanega stožca, kot naknadni usedalnik nad njim pa je ovalni cilinder v katerem je HUFO polnilo. Za distribucijo in recirkulacijo je v manjšem cilindru sredi naknadnega usedalnika vgrajena potopna črpalka s katero se razpršuje voda po polnilu precejalnika. Za prezračevanje in po potrebi tudi ogrevanje zraka v notranjosti precejalnika, je v obodnem cilindru nameščen ventilator z grelcem. Delovanje čistilne naprave se regulira z nastavitvijo avtomatskega delovanja črpalke za recirkulacijo in črpalke za odvajanje odvišnega blata v elektro komandni omarici, ki je na zunanji steni obodnega cilindra.

Naprave večje od 280 PE so napravljene tako, da imajo dva naknadna usedalnika in ovalno nadgradnjo cilindra v katerem je HUFO polnilo. V teh napravah sta po dve recirkulacijski črpalki in dve črpalki za odvajanje sekundarnega blata v mehansko stopnjo. Vse ostalo je enako kakor pri manjših enotah z enim naknadnim usedalnikom.

DOLOČITEV VELIKOSTI

Velikost naprave se določa z ozirom na predvideno hidravlično in biokemijsko obremenitev. Za hidravlično obremenitev je predvidena specifična poraba na prebivalca ali populacijski ekvivalent (PE) 0,25 m3/d in biokemijska obremenitev 0,06 kg BPK 5/d. Sistem kanalizacije za naprave tipa > Bioclere < mora biti ločen in sušni dotok na napravo vključno z infiltracijo ne sme presegati 0,25 m/3 /d/PE.

V proizvodnem programu imamo tipske naprave različnih velikosti od 10 do 415 PE v eni enoti, ki jih je mogoče sestaviti v naprave srednje kapacitete do 2.000 PE in tudi več. Prednost sestavljenih naprav je v tem, da so zelo primerne za fazno gradnjo, ki jo običajno zahteva postopna izgradnja kanalskega omrežja.

POSTAVITEV V TEREN

Postavitev kompletnih čistilnih naprav v teren je odvisna predvsem od globine dotočnega kanala. Za dobro delovanje naprav je najbolj zaželjen gravitacijski dotok, predvsem pri manjših enotah, kjer vsako prečrpavanje pomeni le bolj neugodno t.j. sunkovito doziranje na napravo. V primerih, ko se prečrpavanju ni mogoče izogniti je zelo pomembna izbira načina prečrpavanja, ki naj bo čim bolj kontinuirno.

Pri gravitacijskem pretoku je izguba na višini skozi obe stopnji 0,25 do 0,30. Naprave se običajno vgrajujejo v nepovozne površine, vendar tako, da je možen dostop s komunalnim vozilom, ali traktorsko cisterno.

VZDRŽEVANJE IN PORABA ENERGIJE

Vzdrževanje čistilnih naprav > Bioclere < je enostavno in ne zahteva posebej izobraženega kadra. V povprečju je za kontrolo delovanja, čiščenje in evakuacijo blata treba računati 5 ur/mesec pri manjših enotah in do 10ur/mesec pri večjih enotah.

Poraba energije je minimalna, ker so recirkulacijske črpalke v povprečju 0,40 kW in obratujejo okoli 18 ur/d, črpalke za odvajanje odvišnega blata pa 0,48 kW, ki pa obratujejo le po par minut na vsako uro. Dnevna poraba naprave za 150 PE s prej navedeno opremo je 7,80 kWh/d, pri največji enoti 415 PE pa je še enkrat večja.